Cerkev sv. Antona Padovanskega

Velika Štanga je razloženo naselje na valoviti planoti vzhodno od Janč pod Kamplovim hribom, v katerem se po legendi pričujoč skriva zaklad.

Kraj je znan po češnjah štangarcah, dobri čebelji paši in obilici gozdnih sadežev v bližnjih gozdovih. Sprehoditi se je mogoče po Čebelarski gozdni učni poti in Kostanjevi poti.
V teh gozdovih so že v preteklosti rasla številna kostanjeva drevesa. Kostanjev les je zelo odporen proti vlagi, zato so iz teh dreves izdelovali drogove, ki jih po domače imenujejo ‘štange’. Te ‘štange’ so rabili v bližnjih rudniških jamah za podpornike. In morda je po teh ‘štangah’ kraj dobil tudi ime.

Cerkev sv. Antona stoji na mestu, kjer so nekoč domačini po vnaprejšnjem znamenju postavili kapelico. Bila je nekoč med najbolj slovečimi božjimi potmi na Dolenjskem. K njej so prihajali romarji od blizu in daleč. Pripovedujejo, da se je v Štangi zgodilo več čudežev. V glavnem oltarju (1886) je v sredini kip sv. Antona Padovanskega, ki je mučenik in patron vseh zaljubljenih. Cerkev praznuje tri žegnanjske shode: 13. junija, ko goduje Anton, prvo nedeljo v septembru in prvo nedeljo v oktobru, ko godujejo sv. Simon in Juda in Tadej.