Torbice in (okrasne) igrače – ti dve skupini šivanih izdelkov gredo Nataši Pirc najraje izpod rok. Spretna šivilja in vezilja muckam in putkam ter kužkom spretno in nevsiljivo podarja dih življenja, da mehko prižeti ob otroška lička ponesejo otroke v spanec, odrasle pa v nostalgične spomine.
Nataši Pirc je delo za otroke nekako usojeno. Njena poklicna pot je bila leta dolgo prežeta s šivanjem žabic, bodijev in majčk za dojenčke, ko pa jo je doletela neljuba usoda številnih v tekstilu zaposlenih, je začela ustvarjati še za dušo. S pomočjo revij za ustvarjalno preživljaje prostega časa in ostankov blaga, ki se zmerja najdejo, a pri gospe Nataši ne gredo v nič, je začela oblikovati domiselne izdelke, ki zbudijo zanimanje.
Marsikdo, ki pri njej odkupi kakšno sovo za na knjižno polico, se ne more upreti ljubkim torbicam za prosti čas. Ko pa vidi še pletene košarice za kruh, na katerih čepi bombažna putka, se ne more upreti zamisli, da bi kruh jemal izpod peruti.
Njene krpanke in šivane igrače so našle pot tudi na drugi konec sveta, saj krasijo celo domove v Argentini. Kdo ve, koliko zadovoljnih strank pa hrani doma njene prte in prtičke, ki jih ročno izveze z motivi, primernimi za vsakdanje in posebne priložnosti. Zavese, izvezene s tehniko rešilje in odej(ic)e pa so pika na i za vsako dušo, ki ceni rokodelske mojstrovine.
