Predstavniki teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, tudi iz Srca Slovenije, smo se 10. in 11. oktobra 2024 odpravili v Avstrijo po nova znanja. Vsak v svoji destinaciji se trudimo vzpostaviti pogoje za višjo kvaliteto življenja in butični turizem, pri čemer črpamo ideje drug od drugega in se podpiramo. Vedno pa je dobro pogledati še izven naših slovenskih meja.
V Beljaku načrtujejo ambiciozni projekt postavitve tržnice, ki jo nameravajo postaviti v dveh letih. Trenutno imajo v mestu tri tržnice (biološko, specializirano in splošno), vsako na svoji lokaciji, a hkrati v neposredni bližini ena druge. Ena poteka v pokritih prostorih, dve pa na ulicah, kjer je postavljanje prodajnega prostora zamudno in drago. S projektom želijo združiti celotno ponudbo na enem mestu ter oživiti mestno jedro. Ohranili bodo tudi zunanjo tržnico, vendar bo potekala le ob koncih tedna.
Mestna oblast je v mestnem jedru odkupila štiri starejše hiše, ki jih bodo porušili in na njihovem mestu zgradili večji objekt za tržnico. Pritličje bo namenjeno stalnim in občasnim ponudnikom ter gostinskim lokalom, prvo nadstropje poslovnim prostorom in konferenčni dvorani, tretje in četrto nadstropje pa apartmajem. Investitor je prostor najel za 90 let in bo zgradil objekt v vrednosti 25 milijonov evrov, dodatna 2 milijona evrov pa bo vložila občina v zunanjo ureditev tržnice, ki bo potekala ob vikendih. Po izteku pogodbe bo mesto najelo prva tri nadstropja.
Ustvariti želijo prostor stalnega dogajanja s t. i. street food festivali, multikulturnimi dogodki, kreativnimi mestnimi dejavnostmi in drugimi prireditvami, ki bi oživele ta del mesta in ga spremenile v središče dogajanja. Ker v mestu doslej niso imeli tržnice, ne vedo, kako bo projekt sprejet, kar predstavlja izziv pri oblikovanju koncepta. Želijo, da bi tržnico ljudje dobro sprejeli in bi zaživela.
Ponudba na tržnici bo namenjena tako posameznikom kot gostincem. K sodelovanju vabijo tudi slovenske ponudnike, še posebej si želijo izdelkov z visoko kakovostjo, kot je ponudba teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu Izvorno slovensko.
Nato smo obiskali posestvo Taggenbrunn, ki ga je leta 2011 kupil nekdanji nogometaš in uspešen podjetnik Alfred Riedl, lastnik blagovne znamke Jacques Lemans, največje avstrijske blagovne znamke ur. Posestvo in utrdbo, ki sta bila zapuščena, so v dveh letih preuredili, posekali gozd in zasadili vinograd. Na hribu se v trdnjavi Taggenbrunn zdaj nahajata gostinski obrat in razstavni prostor s koncertno dvorano. Pod hribom pa so nastanitveni objekti. Družina Riedl je v prenovo posestva vložila okoli 120 milijonov evrov.
Zaščitni znak posestva Taggenbrunn je boginja časa (Göttin der Zeit), ki v eni roki drži uro, v drugi pa vino. Ustvaril jo je priznani avstrijski umetnik André Heller, čigar dela si je mogoče ogledati v gradu.
Na posestvu so obnovili in zgradili številna poslopja. V nekdanji kašči oz. shrambi za žito so uredili poročno dvorano in prostor za zaključene družbe. Objekt iz 17. stoletja so renovirali v skladu s priporočili spomeniškega varstva, preuredili so le notranjost prostorov, ki jih zdaj uporabljajo za manjše dogodke, poroke, seminarje ipd. V mogočnem hlevu, kjer so pred leti ponujali butično gostinsko ponudbo, zdaj prirejajo večje dogodke in pogostitve. Široka vrata pričajo o prvotni namembnosti objekta, saj so v hlev vstopali kar z vozom.
Najnovejša stavba je vinska klet, skrita pod parkiriščem, kjer hranijo flaširano vino. Na 45 hektarjih vinogradov, s 200.000 trsi, pridelujejo vrhunska vina – 70 % belega, preostalo rdeče in peneče. V optimalnem letu pridelajo do 240.000 litrov vina, ki ga prodajajo večinoma v Avstriji, poleg svojih prodajnih mest so prisotni tudi v večjih trgovinah (Billa, Spar). Lansko leto je toča uničila 90 % grozdja, zato so iz preostalega pridelali le sok.
Na posestvu je tudi hotel z 19 sobami, od katerih je ena prilagojena invalidom, ter devet apartmajev. Družina Riedl, ki ima tudi lastne gozdove, je v vseh sobah poudarila les. Za opremo so izbrali švicarski bor, ki še po osmih letih oddaja prijetno aromo.
Na posestvu se nahaja recepcija, v kateri sprejemajo goste in prodajajo vino, ure in druge izdelke. Za obogatitev kulinarične ponudbe je družina Riedl maja 2024 k sodelovanju povabila slovensko gostinsko podjetje Jezeršek. Podjetje je prevzelo gostinsko ponudbo, upravljanje butičnega hotela z apartmaji in organizacijo dogodkov. Gostinski del so po dogovoru z lastnikom preselili v trdnjavo.
V tem letu so si Jezerškovi zadali za cilj spoznati svojo klientelo in preveriti potrebe ter želje trga, da se mu čim bolj približajo. Od prvega maja je bilo na posestvu opravljenih več kot 5.400 nočitev. Med gosti je bilo največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, vse več zanimanja pa izkazujejo tudi slovenski gostje.
Naslednji dan smo spoznali zgodbo manjše občine Werfenweng, ki ima le 1.119 prebivalcev. Kraj leži na 900 metrih nadmorske višine in se ne razlikuje bistveno od drugih alpskih krajev. Zaradi bližine smučišč privablja veliko dnevnih turistov.
Nekdanji, komaj 28-letni župan, g. Peter Brandauer, je ob prevzemu funkcije združil občinsko upravo in turizem. Po izobrazbi pravnik, po duši pa kmet, je z močno voljo dosegel nemogoče. Že leta 1996 začel uvajati trajnostne ukrepe in mehko mobilnost. Spodbujal je uporabo javnega prevoza, uvedel kombi prevoze (shuttle) in izposojo električnih vozil. Vas je želel zaprli za promet in urediti zunanje parkirišče s sončnimi paneli za polnjenje električnih vozil, ki bi si jih obiskovalci lahko izposodili. Čeprav vas ni zaprta za vozila, prebivalce in obiskovalce spodbujajo k hoji, kolesarjenju in uporabi okolju prijaznega prevoza. Posebna atrakcija kraja so zabavna električna vozila za raziskovanje okolice.
V kraju si prizadevajo za trajnostne rešitve na vseh ravneh. Javna razsvetljava deluje na sončne celice, vodovod pa je opremljen z biološkimi čistilnimi napravami, ki se iztekajo v bližnje jezero, v katerem lahko poleti plavajo tako domačini kot turisti. Uvedli so tudi poseben standard za nastanitvene zmogljivosti.
Bivali smo v enem izmed šestih hotelov v kraju, v katerem je velik poudarek na uporabi lokalnih materialov. V tem gorskem letovišču imajo 120 sob in 46 apartmajev, skupaj 450 postelj. Povprečna dolžina bivanja turistov je 2,5 noči, med sezono pa se gosti zadržijo tudi cel teden. Glavnina gostov prihaja iz Avstrije in Nemčije, nekaj pa tudi iz Nizozemske. Hotel in druge objekte ogrevajo s toplarno (sekanci). Na voljo je manjši wellness center z notranjim in zunanjim bazenom ter savnami. Zaradi sezonskega turizma so poleg hotela zgradili še konferenčno dvorano, ki zapolni zmogljivosti hotela tudi v času, ko ni sezone. Dvorana lahko razdelijo v tri manjše prostore, tako da jo lahko dajo v najem tudi za zasebne dogodke, kot so rojstni dnevi in poroke.
Poleg hotela se nahaja gostilna Stroblhaus, urejena v več kot 400 let stari hiši, ki so jo prenovili in preselili iz hribov v dolino. Gostilno zdaj upravljajo lastniki hotela, opremljena je v rustikalnem slogu. Strežejo le lokalno hrano, surovine kupujejo pri lokalnih kmetih.
V Hiši dialoga smo se srečali z direktorjem turističnega združenja, g. Josefom Holzmannom. Gre za staro mežnarijo, ki so jo pred letom in pol prenovili s sredstivi LEADER in nadškofije, ki je lastnica objekta. V pritličju se nahaja kavarna, v prvem nadstropju knjižnica in kotiček za pripovedovanje zgodb, zgornji prostori pa so namenjeni srečanjem občanov. Hiša je dostopna vsem, saj ima tudi dvigalo.
V Werfenwengu že skoraj 30 let združujejo trajnost, gospodarstvo in turizem. Direktor turističnega združenja nam je pojasnil, da je bilo za uspeh potrebno veliko potrpežljivosti, saj nič ne gre čez noč. Pred pandemijo Covid so imeli 300.000 nočitev, 20 % obiskovalcev je prihajalo v kraj z javnim prevozom, kar je velik uspeh.
Posebnost kraja je kartica ugodnosti, s katero želijo spodbuditi daljše bivanje gostov. Pred pandemijo je bila kartica skoraj all-inclusive, kasneje pa so jo zaradi optimizacije stroškov spremenili v točkovni sistem. Gostje lahko zakupijo določeno število točk, ki jih nato zamenjajo za različne aktivnosti, kot so vodeni pohod, joga, vožnja z vzpenjačo ali na primer ogled gradu. Kartica je namenjena večdnevnim gostom, saj dnevni obiskovalci ne uspejo izkoristiti vseh ugodnosti.
Gostje imajo možnost izposoje električnih vozil, vendar morajo vozilo rezervirati vnaprej. Trenutno so na voljo štiri električna vozila, od katerih dva subvencionira občina, saj vozila v veliki meri koristijo tudi domačini. Z izposojo so dosegli, da domačini nimajo več doma po dveh vozil, saj občasno koristijo izposojo električnih vozil. V višji sezoni najamejo dodatna vozila pri bližnji avto hiši. Kadar je povpraševanja veliko, je uporaba vozil omejena na enkratni najem med obiskom. Če je cilj dostopen z javnim ali shuttle prevozom, gostitelji obiskovalce usmerijo na uporabo teh možnosti.
V kraju se lahko pohvalijo z majhno butično trgovino lokalnih dobrot. V trgovini vsak dan delata dve kmečki ženi, ki strežeta tudi svoje sladice.
Za ogled je bil zanimiv tudi smučarski muzej, v katerem so razstavljeni dragoceni smučarski predmeti in predstavljena zgodovina smučanja. Med smučarskimi junaki smo našli tudi Slovence.
Iz strokovne ekskurzije smo odnesli veliko novega znanja in spoznali, da se z močno voljo lahko uresničijo marsikatere ideje. Všeč mi je, da so projekti in aktivnosti v Avstriji namenjeni tako domačinom kot turistom, pri čemer ne pozabljajo niti na ranljive skupine, kot so invalidi.
G. Peter Brandauer, nekdanji župan in pobudnik konzorcija avstrijskih, slovenskih in italijanskih partnerjev programa Alpine Pearls, je ob srečanju pozdravil naš obisk in poudaril pomembnost sodelovanja z drugimi kraji. Vsi smo se strinjali, da se lahko iz izkušenj veliko naučimo drug od drugega, zato so takšni obiski zelo dragoceni.
