Turizem se na globalni ravni sooča s precejšnjimi izzivi, zato je prisotna vse večja težnja k razvoju trajnostnega turizma, še posebej v Evropi. Občini Litija in Šmartno pri Litiji sta leta 2018 s skupnimi prizadevanji uspešno izpolnili prve zahteve trajnostnega razvoja, ki jih za destinacije opredeljuje Zelena shema Slovenskega turizma. Pridobili sta naziv »Destinacija Srce Slovenije – Litija in Šmartno pri Litiji« in postali ponosni nosilki znaka »Slovenia Green Bronze«. Z nadaljnjimi koraki pri razvoju turizma, pa si prizadevata postati bolj prepoznavni kot trajnostna destinacija, zanimiva tako za slovenske kot tudi tuje obiskovalce in turiste.
S tem namenom smo letos pričeli spremljati mnenja naših občanov in turističnega gospodarstva o trajnosti in vplivu turizma v naši destinaciji. Zbiranje je potekalo s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika, ki smo ga razdeljevali osebno med posameznike, pošiljali preko elektronske pošte ter spletnih strani in družbenih omrežij, da bi pridobili čim večje število odgovorov.
Med občani smo zbrali 274 anket, od katerih je bilo v celoti izpolnjenih 108. S strani turističnega gospodarstva v destinaciji pa je bilo izpolnjenih 94 anket, od tega 22 v celoti izpolnjenih. Z analizo smo pridobili zgovorne rezultate.
Kaj o destinaciji menijo občani?
Med prebivalci destinacije so v največji meri k anketiranju pristopile ženske, v kar 64 %, največ, t.j. 45 % anketirancev pa je bilo starih do 24 let.
Med anketiranimi je bilo 18 % takšnih, ki so neposredno ali posredno odvisni od turizma v destinaciji.
Anketiranci so v 60 % zadovoljni z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji. 25 % jih meni, da so dovolj dobro obveščeni o samem razvoj turizma, večinoma pa so bili neopredeljeni (36 %). 25 % odstotkov prebivalcev je mnenja, da imajo možnosti za sodelovanje pri načrtovanju razvoja turizma v destinaciji, medtem ko jih je 31 % ostalo neopredeljenih.
Anketiranci so v največji meri (48 %) ostali neopredeljeni, da pozitivni učinki turizma odtehtajo negativne, so pa v največji meri (79 %) mnenja, da v visokih sezonah število turistov ni previsoko niti moteče. 57 % jih meni, da zaradi turizma destinacija ne ponuja večjega spektra storitev, kot so trgovine, zdravstvene storitve, idr. So pa prevladujočega mnenja (52 %), da jim turizem omogoča kvalitetnejše preživljanje prostega časa, zaradi prireditev in možnosti za rekreacijo.
Več kot polovica občanov je mnenja, da zaradi turizma niso okrnjene zdravstvene razmere, da se niso povišali življenjski stroški in cene nepremičnin, da le-ta ne povzroča prekomernega onesnaževanja in ne ustvarja prometnih težav ali drugih varnostnih težav.
V 53 % so mnenja, da se v destinaciji skrbi za ohranjanje narave in kulture (66 %). 54 % jih meni, da ima lokalna skupnost koristi od turizma, prav tako jih več kot polovica opaža, da se v destinaciji razvijajo in spodbujajo zeleni turistični pristopi.
Kako je z destinacijo zadovoljno turistično gospodarstvo?
Ankete so pokazale, da se turistični ponudniki v največji meri ukvarjajo z gostinskimi dejavnostmi (33 %), sledijo ponudniki nastanitev (23 %), najmanj pa je ponudnikov rekreacijskih aktivnosti (20 %). Anketiranci se v povprečju s svojo dejavnostjo ukvarjajo že 16,5 let, kar nakazuje na dolgo tradicijo in poslovno uspešnost.
Turistično gospodarstvo smo povprašali tudi o trendih zaposlovanja in ugotovili, da se na letni ravni redno zaposli do 1 osebo, za sezonska začasna dela pa od 2 do 3 osebe.
Uspeh destinacije, kako uresničuje trajnostne prakse, ni odvisen le od Občin, lokalnih turističnih organizacij in drugih javnih institucij, ampak tudi od njihovega udejanjanja s strani lokalnega turističnega gospodarstva. Iz tega razloga smo jih povprašali tudi o trajnostnih praksah v lastnih podjetjih in ugotovili, da v 62 % spremljajo porabo električne energije, pri tem jih več kot polovica uvaja ukrepe za zmanjševanje njene porabe, 45 % pa se že poslužuje obnovljivih virov energije.
62 % jih spremlja porabo vode, 41 % pa izvaja tudi ukrepe za zmanjševanje njene porabe in reciklira odpadno vodo.
Ugotavljamo, da se turistično gospodarstvo v največji meri zaveda pomena ločevanja odpadkov in zmanjševanja količine odpadne hrane, saj jih to počne kar 79 %. V 45 % uporabljajo in uvajajo okolju prijazne izdelke ter spodbujajo goste k varčevanju z energijo, vodo in zmanjševanju odpadkov. V kar 66 % spodbujajo goste k pitju vode iz pipe ter v 69 % dajejo prednost lokalnim pridelovalcem in proizvajalcem.
Kljub spodbudnim informacijam, pa pri turističnem gospodarstvu opažamo pomanjkanje politik in dokumentov načrtovanja in rednega spremljanja rezultatov aktivnosti, ki prispevajo k trajnosti, pravilnikov plačne politike, napredovanj in disciplinskih postopkov za zaposlene. Ugotavljamo tudi, da redko izobražujejo zaposlene o trajnostnih tematikah in se ne čutijo dovolj informirane o možnostih za pridobitev različnih trajnostnih certifikatov.
Iz analize podatkov smo prišli tudi do spodbudnih podatkov, ki nakazujejo, da si, tako turistično gospodarstvo kot tudi prebivalci destinacije Srce Slovenije Litija – Šmartno pri Litiji, želijo večjega turističnega obiska, ki ga vidijo kot ekonomsko in kulturno priložnost. Glede na, zaenkrat še, skromnejše število turističnih obiskov, si bomo v prihodnje skupaj prizadevali k nadaljnjemu turističnemu razvoju in promociji destinacije. Pri tem pa še naprej spodbujali trajnostne prakse v turizmu, da bi zavarovali našo naravno in kulturno dediščino.
