V začetku marca je v Litiji potekalo 2. srečanje in delavnica na temo digitalnega zdravstva in telemedicine, ki jo je organiziral Razvojni center Srca Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dogodek je potekal v okviru evropskega projekta HUMAN – Zdravstvo 5.0, katerega cilj je razvoj bolj dostopnega, digitalno podprtega in na človeka osredotočenega zdravstvenega sistema. V ospredju srečanja je bilo preprosto, a ključno vprašanje: kaj v lokalnem okolju na področju digitalnega zdravstva dejansko deluje, kje se zatika in kaj lahko realno izboljšamo v prihodnjih letih.
Uvodoma je bila predstavljena vizija projekta HUMAN ter nekaj domačih in tujih dobrih praks, ki že danes kažejo, kako lahko digitalne rešitve izboljšajo dostopnost zdravstvenih storitev in kakovost obravnave. Že v tem delu je bilo poudarjeno, da digitalizacija ni cilj sama po sebi, temveč sredstvo za boljšo, bolj povezano in predvsem bolj dostopno zdravstveno oskrbo.
Delavnice so se udeležili predstavniki Zdravstvenega doma Litija in Zdravstvenega doma Kamnik, Društva upokojencev Litija in Šmartno pri Litiji, Krajevnih organizacij Rdečega križa ter prostovoljci. Svoje strokovne poglede sta preko povezave na daljavo prispevala tudi dr. Vesna Dolničar (Fakulteta za družbene vede) in dr. Drago Rudel (MKS d.o.o.), ki razvija telemedicinske rešitve. Raznolika sestava udeležencev je omogočila celovit vpogled – od uporabnikov do izvajalcev storitev in razvijalcev rešitev.
V nadaljevanju so udeleženci skozi strukturirano razpravo, ki jo je vodil dr. Matevž Pogačnik iz Fakultete za elektrotehniko, delili svoje konkretne izkušnje iz prakse. Izpostavili so, da v Sloveniji že obstaja vrsta rešitev, ki dobro delujejo, med njimi eRecept, eNaročanje, portal zVEM, e-Oskrba, TeleKap in različni programi telemonitoringa kroničnih bolnikov. Te storitve pomembno prispevajo k večji dostopnosti zdravstvenih storitev in omogočajo, da lahko bolniki dlje časa ostanejo v domačem okolju, kar je še posebej pomembno za starejše.
Hkrati pa je razprava jasno pokazala tudi drugo plat digitalizacije. Udeleženci so kot ključne izzive izpostavili nizko digitalno pismenost, zlasti pri starejših, razdrobljenost in nepovezanost digitalnih sistemov, povečane administrativne obremenitve za zdravstveno osebje ter tveganje digitalne izključenosti ranljivih skupin. Posebej ranljiva skupina so starejši, ki živijo sami in nimajo podpore svojcev – prav oni bi digitalne storitve najbolj potrebovali, a jih pogosto najtežje uporabljajo ali do njih sploh nimajo dostopa.
Pomemben del delavnice je bil namenjen tudi razumevanju konkretne uporabniške izkušnje – od tega, kako posameznik izve za določeno storitev, do dejanske uporabe in težav, ki se pri tem pojavijo. Udeleženci so poudarili, da sistemi pogosto predpostavljajo določeno raven digitalnega znanja ali podporo družine, kar v praksi ni vedno zagotovljeno. To pomeni, da brez dodatne podpore in prilagoditev obstaja tveganje, da bodo najbolj ranljivi ostali izključeni iz digitalnih rešitev.
Kljub izzivom so udeleženci prepoznali tudi številne priložnosti za izboljšave. Med najpomembnejšimi so izpostavili širitev telemedicine in telemonitoringa kroničnih bolnikov, nadgradnjo storitev, kot je e-oskrba (na primer z uporabo nosljivih naprav), več vlaganja v digitalno pismenost ter boljše povezovanje zdravstvenih informacijskih sistemov. Ob tem so poudarili tudi pomen sodelovanja med zdravstvom, lokalnimi skupnostmi in prostovoljci, ki lahko pomembno prispevajo k podpori uporabnikom na terenu. Takšno sodelovanje se na lokalni ravni že odraža tudi v delu prostovoljcev Točke za starejše v Litiji, Lukovici in Šmartnem pri Litiji.
Skupno sporočilo delavnice je bilo jasno: digitalne rešitve imajo velik potencial, vendar morajo biti enostavne, dostopne in prilagojene ljudem, ne obratno. Zbrane izkušnje in predlogi bodo pomembna podlaga za nadaljnje delo v projektu HUMAN, predvsem pri oblikovanju konkretnih priporočil za izboljšave politik in praks na lokalni in nacionalni ravni. Dogodek je hkrati pokazal, da prav odprt dialog med različnimi deležniki omogoča najbolj realen vpogled v stanje in ustvarja temelje za rešitve, ki bodo v prihodnje resnično delovale v praksi.
Več informacij o projektu HUMAN lahko najdete na uradni spletni strani: https://www.interregeurope.eu/human ter na https://srce-slovenije.si/predmet/human/. Za dodatne informacije smo vam na voljo tudi na e-naslovu anita.molka@razvoj.si ali po telefonu na 01 8962 710.
Projekt podpirajo Občine Litija, Šmartno pri Litiji in Kamnik.
