Občini Litija in Šmartno pri Litiji sta vključeni v Zeleno shemo slovenskega turizma in ponosni nosilki znaka Slovenia Green Destination Bronze, s katerim se kot destinacija zavezujeta k trajnostnemu delovanju. Z letošnjim letom smo kot »Destinacija Srce Slovenije – Litija in Šmartno pri Litiji« v postopku ponovne obnove znaka, pri čemer si prizadevamo za pridobitev znaka Slovenia Green Silver. Eden izmed korakov za napredovanje, ki smo ga izvajali v lanskem letu, je bilo tudi anketiranje dnevnih obiskovalcev in turistov v destinaciji, namenjen pridobitvi usmeritev za izboljšanje našega delovanja. Iz pridobljenih rezultatov smo izluščili, kaj moramo kot destinacija še storiti, da dvignemo kakovost in povečamo interes za obisk .
V destinaciji smo anketirali 119 obiskovalcev in turistov, od teh jih je 42 popolnoma izpolnilo anketni vprašalnik. Anketiranih je bilo 57 % žensk in 43 % moških. Prevladujoča starost anketiranih je bila med 45 in 65 let, teh je bilo 40 %, sledili so mladi do 24 let (24 %), 21 % jih je bilo starih med 25 in 44 let, le 14 % pa je bilo starejših od 65 let. Od tega je bilo 40 % zaposlenih, 19 % upokojenih in 17 % šolajočih. Ugotavljamo, da je bilo med anketiranimi več kot polovica slovenskih turistov (67 %), sledili so turisti iz Latvije (6 %), Nemčije in Francije (4 %) ter Italije (2 %).
Turisti in obiskovalci se po destinaciji odpravijo predvsem v družbi prijateljev (33 %) in družine (23 %), 9 % s sorodniki ali v paru in 8 % poslovno.
Največkrat turisti in obiskovalci pripotujejo iz Ljubljane (23 %), v 2 % pa tudi iz Tržiča, Polzele, Šmarjeških Toplic, Postojne, Velenja, Sevnice, Medvod, Nakla, Hrastnika, Rakeka in Ivančne Gorice, gorenjske, Salzburga, Hrvaške in Francije. V največji meri posamezniki zapustijo destinacijo še isti dan (takšnih anketirancev je 34). Kot ugotavljamo, manj kot polovica turistov prenoči v destinaciji (42 %). Prevladujejo tisti, ki v destinaciji ostanejo eno noč, sledijo tisti, ki ostanejo do 3 dni. Kadar turisti ostanejo v destinaciji, največkrat prenočijo v zasebnih nastanitvah (19 %) in gorskih kočah (6 %), sledijo prenočitve v apartmajih (4 %), najmanj pa jih izbere gostišča, počitniške hiše ali šotore (2 %).
V okviru vprašalnika nas je zanimalo tudi, s katerimi prevoznimi sredstvi turisti in obiskovalci pripotujejo v destinacijo. Ugotavljamo, da v 46 % z avtom, 13 % z vlakom, sledijo pa tisti, ki uporabljajo drug javni prevoz, npr. avtobus. Prišleki z avtom, se največkrat pripeljejo v družbi še 3 oseb.
Ko smo jih povprašali, ali bi tudi v prihodnje izbrali avto za raziskovanje destinacije, so v 46 % odgovorili z da. Le 21 % bi jih destinacijo odkrivalo peš in le 8 % bi se odločilo za avtobus ali vlak.
Kot glavni razlog za obisk destinacije je v 54 % obisk naravnih in kulturnih znamenitosti, sledi izobraževanje s 13 %, najmanj pa zaradi rekreacije, obiska sorodnikov, počitka ali zabave in kulinarike.
63 % turistov in dnevnih obiskovalcev destinacije je obiskalo Rudnik Sitarjevec Litija, s 37 % sledijo tisti, ki so si ogledali kulturne ustanove in središča (Mestni muzej Litija, Vače, Grad Bogenšperk, Cerkev sv. Martina, Cerkev sv. Nikolaja itd.), 26 % jih je opravilo izlet po mestu, 7 % je bilo planincev in pohodnikov, nekaj pa se jih je udeležilo kakšnega dogodka (5 %) oziroma adrenalinskega doživetja (5 %) (npr. GEOSS pustolovski park).
Zelo razveseljujoč je bil podatek, da anketiranci v kar 38 % že poznajo znamko Slovenia Green, ki v okviru Zelene sheme Slovenskega turizma spodbuja trajnostne prakse v turizmu.
Turiste in dnevne obiskovalce smo povprašali tudi o kakovosti in zadovoljstvu s turistično ponudbo v destinaciji. Kot smo že ugotovili, je v destinaciji manj turistov, prevladujejo namreč dnevni obiskovalci, ki pa težko ocenjujejo kakovost nastanitvene ponudbe. Iz tega razloga je kar 51 % anketirancev odgovorilo, da tega ne ve. Kljub temu lahko razberemo zanimive zaključke iz zbranih podatkov, in sicer je med preostalimi anketiranimi posamezniki 28 % turistov zelo zadovoljnih z nastanitveno ponudbo v destinaciji.
Pri gostinski ponudbi jih je 56 % odgovorilo, da je ne more ocenjevati, 42 % pa je z njo zelo zadovoljnih ali pa zadovoljnih. Le 7 % je takšnih, ki niso bili zadovoljni z gostinsko ponudbo.
Zanimalo nas je tudi, kako so turisti in dnevni obiskovalci zadovoljni z možnostmi nakupovanja. 56 % jih je odgovorilo, da ne vedo, 23 % je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih s ponudbo, 7 % pa je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih s ponudbo.
Zelo pomembna informacija nam je bila tudi zadovoljstvo z označenostjo dostopa do in na območju znamenitosti. Kar 77 % je zelo zadovoljnih in zadovoljnih in le 5 % je nezadovoljnih. Prav tako so zelo zadovoljni in zadovoljni (49 %) z danimi možnostmi za potovanja s kolesom po destinaciji, 44 % je takšnih, ki teh možnosti ne poznajo, ker niso prišli s tem namenom, in nihče ni nezadovoljen. Ker v destinacijo največkrat pripotujejo z osebnimi avtomobili, jih je kar 49 % odgovorilo, da ne vedo, kako kakovosten je javni prevoz v destinaciji. 33 % je zelo zadovoljnih in zadovoljnih z javnim prevozom in le 4 % je takšnih, ki z njim niso zadovoljni.
Več kot polovica anketirancev je zelo zadovoljnih ali zadovoljnih z urejenostjo destinacije (84 %) in nihče ni izrazil nezadovoljstva. Pri priložnostih za pohodništvo in kolesarjenje jih je več kot polovica zelo zadovoljnih in zadovoljnih (53 %), 42 % jih ne pozna ponudbe in nihče ni nezadovoljen. Tudi s ponudbo kulturnih vsebin (muzeji, galerije, prireditve…) so v 59 % zelo zadovoljni in zadovoljni, 28 % pa tovrstne ponudbe ne pozna.
Ko smo turiste in dnevne obiskovalce povprašali o zadovoljstvu s prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov, so v 86 % odgovorili, da so zelo zadovoljni in zadovoljni in le 2 % je bilo nezadovoljnih. 93 % anketirancev je zelo zadovoljnih in zadovoljnih z varnostjo v destinaciji in kar 75 % jih je zadovoljnih s cenami in dano kvaliteto (t.j. »vrednostjo za denar«).
Anketirancem smo podali tudi nekaj trditev, na katere so podali svojo stopnjo strinjanja.
Pri trditvi, ali je »v destinaciji za obiskovalce na voljo dovolj informacij o lokalni gastronomski ponudbi in lokalnih proizvodih« so v 57 % izkazali strinjanje, in sicer kar 81 % anketiranih je izkazalo precejšnje strinjanje z dano trditvijo. Anketiranci so se v 76 % popolnoma strinjali s trditvijo, da »v destinaciji brez skrbi pijem vodo iz pipe«, nihče pa ni izrazil nestrinjanja s trditvijo. Ugotavljamo, da so turisti in dnevni obiskovalci zadovoljni tudi s »številom mest za ločevanje odpadkov«, ker so se v 98 % strinjali, da je le teh dovolj. Anketiranci so se v 78 % strinjali s trditvijo, da je »v destinaciji na voljo dovolj informacij o varčevanju z energijo in z vodo«. V 79 % so se strinjali s trditvijo, da »destinacija spodbuja obiskovalce k uporabi trajnostnih oblik transporta (kolo, pešačenje, vlak, avtobus, …)«. 74 % se jih je močno strinjalo s trditvijo, da »je v destinaciji na voljo dovolj informacij o tem, kako se obnašati odgovorno (ob obisku znamenitosti, na prireditvah …)« ter 69 % se jih je strinjalo, da »je na voljo dovolj informacij o skrbi za zdravje in dostopu do zdravstvene oskrbe«.
Iz rezultatov zgornjih trditev lahko zaključimo, da so turisti in dnevni obiskovalci zelo zadovoljni z naborom informacij o gastronomski ponudbi in lokalnih proizvodih, o brezskrbnem pitju vode iz pipe, številom mest za ločevanje odpadkov, z načinom spodbujanja k varčevanju z energijo in trajnostnimi oblikami transporta, s spodbujanjem k odgovornemu obnašanju ter nenazadnje z razpoložljivo zdravstveno oskrbo.
Glede načina raziskovanja destinacije večina anketirancev še vedno prisega na avtomobil, vendar pa se opaža trend preusmerjanja k bolj trajnostnim oblikam transporta, kot so pešačenje, kolesarjenje ali javni prevoz. Cenijo pestro ponudbo naravnih in kulturnih znamenitosti ter aktivnosti, kot so obisk muzejev, izleti po mestu in pohodništvo. Pomembno je tudi zadovoljstvo s prijaznostjo domačinov, varnostjo ter kakovostjo ponujenih storitev za ustrezno ceno.
Pridobljeni podatki kažejo na uspešno izvajanje trajnostnih praks in pozitiven odnos obiskovalcev in turistov do le teh. Kljub temu pa obstajajo še nekatere možnosti za izboljšave, zlasti na področju promocije trajnostnih oblik transporta in dodatnih informacij o lokalni ponudbi. Analiza podatkov o turistih in dnevnih obiskovalcih v destinaciji Srce Slovenije – Litija in Šmartno pri Litiji razkriva pomembne ugotovitve glede zadovoljstva in pričakovanj gostov ter nam daje pomembne usmeritve za prihodnje delovanje.