Dragocena plat našega dela so študijske ture, na katerih si izmenjujemo izkušnje z drugimi evropskimi partnerji. Trenutno sodeluje LAS Srce Slovenije v projektu sodelovanja lokalnih akcijskih skupin na temo lokalno pridelane hrane. Med 5. in 8. septembrom smo bili na Švedskem v regiji Småland (beseda small lands pomeni majhna zemljišča), od kjer smo se vrnili polni navdihov za razvoj našega območja. Naša filozofija delovanja se vedno naslanja na tri ključne korake: glej – uči se – uporabi. To pomeni, da vedno iščemo nove možnosti za izboljšave, se neprestano učimo iz izkušenj drugih in nato te novo pridobljene ideje in znanje vnašamo v naše lokalno okolje. Študijske ture s partnerji iz različnih delov Evrope nam omogočajo prav to.
Tokratni gostitelj je bila organizacija Refarm Linné, članica lokalne akcijske skupine Leader Linné Småland, ki deluje na jugu Švedske. LAS pokriva območje 7 občin in ima za projekte v novem programskem obdobju 2023-27 na voljo 3,9 milijona EUR. Prvi projekti se že izvajajo. Območje ima 150 tisoč prebivalcev, kar je dvakrat toliko kot naš LAS, na kar 8.500 km2 površine. Območje je pretežno gozdnato z veliko jezeri, 20 odstotkov površin predstavljajo njive in travniki, mesta in vasi pa okoli 10 odstotkov.
Obiskali smo Babičino shrambo – Farmor’s Gårdsbod v Grimslövu, lokalno trgovino, ki so jo podprli s sredstvi Leader. Na posestvu so postavili leseno hiško, ki je namenjena skupnemu prodajnemu prostoru, kjer lahko lokalni ponudniki prodajajo svoje lokalne izdelke domačinom, turistom in drugim obiskovalcem. Trenutno v trgovini prodaja 30 ponudnikov. Obiskovalci si na vrtovih lahko proti plačilu naberejo jagodičevje in cvetje. V sezoni ponujajo sladoled in prijeten prostor za sprostitev, tudi za otroke. V prihodnjih dveh letih bodo s pomočjo LAS zgradili nov objekt in ponudbo nadgradili z lokalno pekarno in kavarno.
Zelo zanimiv je bil obisk sonaravne kmetije Skogslundskov vrt – Skogslunds Trädgård v Tångarneju. Mlada družina na vrtu in njivah goji raznoliko zelenjavo, še zlasti krompir, česen in paradižnik, pa tudi sadje, jagode in cvetje. Pri kmetovanju uporabljajo sonaravne metode kmetovanja – princip permakulture, pri čemer zemlje ne obračajo, ampak uporabljajo zastirke, ne uporabljajo gnojil in škropiv, namesto tega zemlji dodajajo doma proizvedeno aktivno oglje, lesene sekance, gnoj domačih živali itd. Trudijo se ustvariti okolje, ki se med seboj povezuje in dopolnjuje. Na njihovi kmetiji je prostor za žuželke (opraševalke), ptice (pobirajo gosenice), race (pobirajo polže), kokoši, ovce (gnojilo) in psa. So samooskrbna kmetija, ki prodaja na REKO tržnicah in po vnaprejšnjem sezonskem naročilu za točno določene ljudi (družine, restavracije). Denar služijo tudi kot učna kmetija. Trajnostni način razmišljanja je postal tudi način življenja, zato prodajajo le v lokalnem okolju, se ne vozijo z letali in so nepotrošniško naravnani, saj v trgovini kupujejo le najnujnejše potrebščine. Cilj kmetije je živeti z naravo in jo ohranjati čim bolj nedotaknjeno.
Sledilo je kosilo na vrtu z jablanami in drugimi sadnimi vrstami ter pogledom na zeliščni vrt v kavarni in restavraciji Linnés v Råshultu. Njihova kulinarika je vegetarijanska in temelji na ekoloških lokalno pridelanih živilih iz svojih lastnih vrtov. Restavracija deluje le v poletnem času, ko se na posestvu iz 17. stoletja ustavljajo tako domačini kot turisti, ki jih zanima zgodba znamenitega Carla von Linnéja, ki je na tem posestvu odraščal. Carl von Linné je bil švedski botanik, zdravnik in zoolog. Opravil je pionirsko delo pri znanstvenem poimenovanju rastlin z latinskimi imeni, velja pa tudi za enega od začetnikov sodobne ekologije. Nanj so v regiji zelo ponosni, zato imajo mnoge organizacije v imenu njegov priimek.
Skupaj s Carlom von Linnéjem oz. z gospodom, ki se je vživel v njegov lik, smo si ogledali vrtove, hišo, v kateri je živel, in se sprehodili skozi travnike in gozdne jase. Na njegovem 42 hektarov velikem posestvu zdaj živi družina, ki skrbi za stavbe, njive in vrtove in se trudi ohranjati biotsko pestrost rastlin, kakšna je bila nekoč. Območje je naravni in kulturni spomenik državnega pomena in predstavlja tudi Unescovo svetovno dediščino. S projektnimi sredstvi nameravajo urediti toaletne prostore za obiskovalce.
Zelo zanimiv je bil obisk ribarnice Arctic Roe of Scandinavia v Markarydu, v kateri pridobivajo sibirski jesetrski kaviar najboljše kvalitete. Gre za mlado podjetje, staro manj kot 10 let, a švedskega pionirja na področju proizvodnje črnega kaviarja. V tej ribarnici opravijo veliko ročnega dela, saj se vsaki ribi posebej posvetijo. Vsaka ima svoje ime in svoj čip, ki jo spremljataspremljajo vse življenje. Ko je pripravljena za odvzem ribjih jajčec, jo primejo in ji jajčeca odvzamejo s posebnimi nežnimi prijemi. Pri stiskanju so zelo pozorni na ribe, da jih ne poškodujejo. Ko pridejo jajčeca iz ribe, so lepljiva, zato jih še isti dan očistijo in s posebnim postopkom »sous vide« pripravijo tako, da se povrhnjica jajčeca ne poškoduje in hkrati jajčeca ohranijo najboljši možen okus. Ikre vsake ribe obravnavajo posebej in jih posebej vložijo v kozarček. Na kozarčkih je označeno, katere ikre ješ, napisani sta številka in ime ribe. Ribe gojijo v bivši papirnici v zaprtih halah pod strogim nadzorom. Gre za trajnostno naravnano proizvodnjo, saj s pomočjo sodobnih naprav pri gojenju rib 95 odstotkov vode ostaja iste, medtem ko je pri zunanjih bazenih običajno potrebno menjati vodo v celoti, saj morajo biti vrednosti nitratov v vodi čim nižje. Vodo stalno prečiščujejo, saj v nasprotnem primeru kaviar smrdi. Iz 10 ton rib pridobijo 1 tono kaviarja, pridobivajo pa ga le vsako drugo leto. Kaviar prodajajo restavracijam, ribarnicam in tudi v tujino.
V butični lokalni pivovarni Traryds Bryggeri smo spoznali starejša lastnika, ki sta se začela ukvarjati s tem poslom šele po upokojitvi. Z eksperimentiranjem in strastjo do piva izdelujeta različne vrste piva, širita znanje o varjenju piva med ljudmi, organizirata degustacije piva in oglede njune pivovarne. Na Švedskem je dostop do alkohola omejen, saj ga ne moreš kupiti v vsaki trgovini. Tako lastnika pivo prodajata predvsem v okoliških specializiranih trgovinah in restavracijah.
Večer smo preživeli v hostlu Södra Ljunga Vandrarhem – nekdanjem župnišču, ki so ga preuredili za turistične namene. Skupaj smo pripravili odlično večerjo iz lokalnih živil, ki smo jih nabavili skozi dan na različnih lokacijah. Pri tem nas je vodil Jens Vikingsson, nekdanji kuhar, kuharski šef, učitelj za poklicno usposabljanje in vodja obrokov.
Naslednji dan smo se že zjutraj ustavili na kmetiji Kastebergs Gård v Lagadalenu. Zajtrkovali smo v večnamenskem prostoru, v katerem je poleg manjše kavarne urejena trgovina z lokalnimi izdelki. Na kmetiji vzrejajo govedo, prašiče, ovce, koze in čebele. Gojijo tudi oljno ogrščico in gorčična semena. Trgovino so odprli z namenom prodaje lastnega mesa, olja in gorčice, ki je pri Švedih precej popularna. Prodajajo tudi izdelke drugih ponudnikov – tudi tistih, ki smo jih obiskali. Na kmetiji imajo urejeno celoletno postajališče za avtodome; med gosti je največ Nemcev, Nizozemcev, Švicarjev, Dancev itd. Na kmetiji živijo in delajo štiri generacije. V sezoni pripravljajo dogodke, na katerih promovirajo posamezne lokalne ponudnike. Vsako leto v septembru organizirajo poseben dogodek, kjer so v ospredju kokoši. Na dogodku se zvrsti preko 25 prodajalcev kokoši in 15 ponudnikov hrane. Vključeni so v združenje stotih tamkajšnjih ponudnikov in trgovin, s katerimi se občasno srečujejo in rešujejo skupne izzive, ustvarili so tudi brošuro z zemljevidom za goste in njih same, ko navezujejo nove stike za nove poslovne priložnosti. Tudi oni sodelujejo na REKO tržnicah v okoliških krajih.
V majhnem podeželskem lokalu Enets Marmeladeri, ki je uradno odprt od 2019, smo okušali hišne marmelade običajnih in bolj nenavadnih okusov in spoznali poslovno zgodbo lastnice, ki je uredila lokal v nekdanjem prašičjem hlevu. Tudi pri njej smo lahko kupili tako njene marmelade kot tudi izdelke drugih ponudnikov, ki smo jih videli tudi na prejšnjih lokacijah. V lokalu se ustavljajo ljudje, ki izvejo zanj preko lokalnih časopisov, socialnih omrežij in predvsem od ust do ust. Običajno prihajajo na tradicionalne sladke dobrote Smålanda, kot so cmoki, cheesecake ipd. Marmeladne izdelke prodajajo doma, pa tudi na tržnici in v lokalnih trgovinah.
V zasebnem vrtcu Bonnagåredns förskola v Växjö, smo spoznali, kako lahko otroci živijo z naravo. Na posestvu imajo velik zunanji igralni prostor, znotraj katerega se nahajajo vrtovi, na katerih otroci skupaj z vzgojiteljicami gojijo krompir, jagode, buče, kumare, zelišča in sadje, skupaj so postavili pitnik in hotel za žuželke itd. V drugem delu imajo živali (konje, koze, kokoši, zajce …), ki jih otroci pomagajo negovati. Spoznavajo naravni cikel v naravi, skupaj rastline posejejo, jih kasneje vsadijo na vrt in na koncu pojedo. Tudi nam so pripravili zdrav prigrizek, nad katerim smo bili navdušeni. S pomočjo projektnih sredstev v prihodnjih letih načrtujejo povečanje zunanjih prostorov za namen izgradnje kuhinje, saj večino časa preživljajo zunaj, tudi kadar dežuje ali sneži. Gre za največji tovrstni vrtec na Švedskem, ki mu sledijo tudi drugi. Pri tem skrbno upoštevajo zakonodajne omejitve, ki sledijo novodobnim trendom.
Na tem mestu smo spoznali tudi dejavnost naše partnerske organizacije Refarm Linné, ki je podprla ureditev hotela za žuželke, ki so ga postavili v vrtcu. Organizacija organizira različne dogodke in daje pobude, s katerimi osvešča ljudi glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in pomena pridelave in potrošnje lokalno pridelane hrane. Ena od takšnih pobud je tudi projekt EKO-bussen, s katerim poskušajo osebju v restavracijah omogočiti obiske različnih proizvajalcev in jim dati možnost, da izboljšajo svoje znanje o vrednosti ekološke pridelave in o tem, zakaj je tako pomembno, da se ukvarjamo z različnimi trajnostnimi vprašanji. Pandemija je na Švedskem močno prizadela zasebno gostinsko industrijo in s tem povzročila zmanjšano prodajo ekoloških živil v gostinstvu, za več kot 15 odstotkov, kar je v nasprotju z Evropsko unijo, kjer se je v veliko državah prodaja ekoloških proizvodov med pandemijo povečala. To je razlog, zakaj je nastal ta projekt.
V mestu Växjö smo si ogledali še mestne vrtove EKObacken, ki so zaščiteni kot kulturni spomenik nacionalnega pomena. Gre za urbane vrtove, namenjene vzgoji ekološke zelenjave. Prostor je odprt za javnost. Vrtove vzdržuje podjetje Macken, ki skrbi za pridelavo zelenjave, organizira vodene obiske in delavnice, vodi manjšo kavarno, restavracijo in vilo, v kateri ponujajo zelenjavo, pridelano v teh vrtovih. Del vrtov je namenjenih tudi lokalnim prebivalcem.
Zvečer smo se udeležili druženja ob začetku kulinaričnega dogodka MAT I SMÅLAND (Smalanska kulinarika) z regionalno guvernerko Kronoberga Mario Arnholm. Gre za tradicionalni večdnevni kulinarični dogodek, ki povezuje več vsebin, med drugim tudi tržnico, na kateri se predstavljajo ponudniki iz regije, kjer tekmujejo mladi kuharji, se družijo domačini in uživajo v lokalni kulinariki.
Hvala našim švedskim partnerjem za odlično organizirano predstavitev svojih dobrih praks. Spoznali smo, da je ekološka proizvodnja hrane visoka prioriteta švedskega kmetijstva, da se znajo ponudniki med seboj dobro povezovati, saj smo izdelke istih ponudnikov zasledili na različnih lokacijah, da so skromni, a zavzeti pri razvoju svoje ponudbe, in da znajo biti pri tem tudi zelo inovativni. Čeprav morda veljajo pregovorno za bolj zaprte in manj družabne ljudi, so se izkazali kot zelo prijetni in srčni gostitelji.
Mija Bokal in Tina Vatovec