IZHODIŠČE
naslov
Sv. Martin, Šmartno pri litiji
GPS
46.04410025, 14.842509006777
Trasa: Šmartno pri Litiji–Osredek nad Stično–Pristava–Šentvid pri Stični– Velike Češnjice–Sobrače–Primskova gora
VIŠINSKI PROFIL POTI
Razdalja 31,5 km | Čas 2 h 30 minut | Višinska razlika 1.070 m | Zahtevna | Asfalt, gozdna pot in makadam
Pot začnete v Šmartnem pri Litiji na regionalni cesti, ki pelje proti Bogenšperku. Kmalu pri obračališču za avtobuse pri šoli zavijete ostro desno v novo naselje. Cesta vas pripelje nad naselje, kjer se asfalt konča. Ne nadaljujete po makadamu, ampak izberete levi odcep, ki vas čez travnik pripelje na kolovozno pot, ki ji sledite do Sv. Večera, od koder se spustite na asfaltno cesto, ki vas proti jugu pripelje do osamljene kmetije. Od tu naprej vas kolovoz pelje po grebenu, ki se spusti do asfaltne ceste. Sledite ji v južni smeri do Ravnega Osredka, kjer se začne makadam, na začetku strm, kasneje položen, ki se priključi cesti Debeče-Osredek. Zavijete levo navzdol proti Debečam, nato na križišču desno navzdol v dolino potoka Bukovica.
Iz doline se cesta vzpne na preval, kjer na križišču zavijete levo proti lovski koči. Držite se kolovoza, ki vas pripelje v Pristavo nad Stično. Tam sledite travniškemu kolovozu in se pripeljete v Dobravo pri Stični. Spet zavijete levo na travniški kolovoz, ki vas pripelje do asfaltne ceste, ki obkroži Gradišče. Malo po odcepu za vrh zavijete levo in se po kolovozu pripeljete v Pristavljo vas. Od tam po cesti v Šentvid pri Stični in naprej v Male in Velike Češnjice. V Predulcah se asfalt konča, vi pa se po makadamu pripeljete mimo Malega Kala v Bukovico. Pri kmetiji Kajar se držite desno ob robu travnika. Kolovoz vas pripelje na sedlo, kjer se držite navzgor proti severu in nato desno. Kolovoz vas nato pripelje v Sobrače. V Sobračah zavijete desno na glavno cesto in na prvem križišču takoj levo po dolini potoka Ješka. V križišču zavijete desno proti Mišjem Dolu, nato še enkrat desno ter se vzpnete na vrh Primskove gore.
ZANIMIVOST
Šmartno pri Litiji je trško naselje na pomembnem križišču cest, ki povezujejo Dolenjsko, Zasavje in Ljubljano. Že Valvazor omenja, da je bilo tu mnogo obrtnikov, predvsem usnjarjev, krznarjev, kovačev in furmanov. Sredi trga se v nebo dviguje cerkev sv. Martina, neogotska katedrala iz 1901. leta.
