IZHODIŠČE
naslov
Bogenšperk 5, 1275 Šmartno pri Litiji
GPS
46.0236791, 14.8574819
Trasa: Bogenšperk–Vinji vrh–Žubina–Šentvid pri Stični– Stična–Metnaj–Debeče–Javorje–Bogenšperk
Zahtevnejša varianta poti: Stična–Lavričeva koča na Gradišču–Pristava nad Stično–Metnaj–Obolno–Bogenšperk
VIŠINSKI PROFIL POTI
Razdalja 41,8 km | Čas 3 h | Višinska razlika 880 m |
Zahtevna | Asfalt in makadam
Začetek poti, ki je v osnovi namenjena zahtevnejšim treking kolesarjem, je pri gradu Bogenšperk pri Šmartnem pri Litiji. Od tam kolesarite v smeri Ivančne Gorice, kjer po prevalu zavijete levo proti Vinjemu vrhu. Sledite makadamski cesti. Ne zavijete levo v dolino, temveč se držite desne smeri in krajših vzponov. Po približno 5 km poti dosežete Vinji vrh, kjer imate dve možnosti. Prva pot gre po dolini Mišjega potoka do Brega pri Velikem Gabru in nato na desno proti Stični. Druga pot poteka tako, da se od Vinjega vrha naprej držite levo in glavne ceste ter kolesarite do Žubine in nato v Stranje, kjer zavijete desno proti Radohovi vasi. V Radohovi vasi se za kratek čas priključite regionalni cesti, s katere v Pristavlji vasi zavijete desno proti Stični in cistercijanskemu samostanu, v katerem še vedno živijo menihi.
Iz Stične pot nadaljujete proti severu. Na poti do Metnaja imate možnost, da zavijete desno proti Lavričevi koči na Gradišču ali pa se povzpnete na Pristavo nad Stično. Obe možnosti ponujata krasno panoramo na okoliške hribe in doline. Kolesarji z več kondicije lahko naredite ovinek in od Metnaja sledite tablam za Obolno.
Po približno 2 km zavijete po asfaltni cesti desno navzdol, se znova povzpnete in zavijete desno na makadamsko cesto v Debeče. Pot nadaljujete mimo Javorja, vseskozi naravnost, dokler se ne priključite na glavno cesto Šmartno-Ivančna Gorica, kjer zavijete levo in prikolesarite nazaj do izhodišča.
Za družinske kolesarje je primeren odsek poti od Velikega Gabra do Stične in vrnitev po isti poti.
ZANIMIVOST
Cistercijanski samostan Stična je najstarejši samostan v Sloveniji. Zgradili so ga že v 12. stoletju. Prvim menihom je po legendi prostor pokazal ptič, ki naj bi nad lokacijo kasnejšega samostana vztrajno prepeval: »Sit hic! Tu naj bo!« Menihi so postavili samostan, kraj je dobil ime Stična, vztrajni ptič pa mesto v stiškem grbu. Samostan je postal poznan tudi po patru Simonu Ašiču, enemu največjih slovenskih zeliščarjev.
